Po načinu izvajanja se izvajajo: pasivne, aktivno podporne, aktivno samostojne in aktivne vadbe z odporom in obremenitvami.

• Vaje za vzdrževanje maksimalnega obsega gibov v vseh sklepih
• Vaje statičnega raztega (stretching)
• Vaje krepitve, vzdržljivosti, hitrosti in koordinacije:
  – Izometrične – z izometrično kontrakcijo
  – Zotonične – s koncentrično in ekscentrično kontrakcijo
  – Izokinetične kontrakcije
• Kontrakcija hitrih in počasnih mišičnih vlaken

Rezultati so individualni in odvisni od začetnega stanja: starosti, fizične kondicije, telesne mase … Pri istih osebah se v času TEENLIFTING vadb različni deli telesa obnašajo različno, kar je odvisno od njihovega začetnega stanja.

Po prvi obdelavi celotnega telesa se čuti velika lahkotnost gibanja, ki je posledica ne samo intenzivne 30-minutne vadbe, ampak tudi drenaže zunajceličnih tekočin, ki obremenjuje organizem (in je pomembna pri nastajanju celulita).

Intenzivnost treniranja je vsekakor odvisna od vzrokov, čemu kdo pristopi k treningu, in cilja, ki ga želi doseči. Naš cilj ni samo to, da dobimo le »kozmetične« rezultate spomladi (ali izguba nekega bolečinskega stanja), ampak da osmislimo letni, preventivni načrt.

To pomeni, da se kombinirajo treningi celega telesa (lahko tudi obraza) in intenzivni treningi kritičnih mest (npr. trebuha, zadnjice …).

Ne glede na to, ali se TEENLIFTING koristi iz estetskih razlogov ali zaradi rehabilitacije, istočasno dosegamo ene in druge rezultate. Če se npr. delajo stimulacije zaradi pogostega uriniranja, se po 10 obdelavah učvrstijo trebuh, boki in zadnjica.

Najvažnejša vrsta gibanja v telesu je gibanje mišičnih celic, ki so sestavni del 40 % telesne mase. Gibanje skeletnih mišičnih celic imenujemo telovadba.

Vadba, posebej redna, dela ljudi, zlasti starejše, funkcionalno sposobnejše od njihovih neaktivnih vrstnikov.

Z vadbo se dosega:

• večja maksimalna aerobna kapaciteta,
• boljša ekonomika dihanja,
• nižja frekvenca srca v mirovanju in v času obremenitve,
• večja maksimalna frekvenca srca,
• manjša nagnjenost k motnjam ritma srca,
• nižji arterijski krvni tlak v mirovanju in med obremenitvami,
• boljša ekonomika in funkcija srca,
• večja absolutna mišična sila, večja dinamičnost, vzdržljivost in spretnost,
• nižja raven mlečne kisline.

Nasprotno vadbi mirovanje, sedenje in ležanje povzroča:

• atrofijo mišic, izgubo učinkovite dolžine mišičnih celic (vlaken), zmanjšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije,
• fibrozo sklepnih ovojnic, vezi in tetiv, kar zmanjšuje obseg sklepnih gibov in še bolj onemogoča gibanje,
• osteoporozo kosti,
• zmanjšanje funkcij gotovo vseh hormonalnih žlez,
• motnje v arterijski in venski cirkulaciji,
• porast količine mastnega tkiva,
• depresijo in pomanjkanje samozavesti.

Sestava in presnovno ravnotežje kosti sta odvisna od aktivnosti mišic ter od načina delovanja pritiska in tetivnih prijemališč na kost. Mišična aktivnost upočasnjuje proces osteoporoze s stalno stimulacijo kosti, s čimer vpliva na njeno obnavljanje.

V mlajšem obdobju se z mišično aktivnostjo povečuje »osnovna glavnica količine kosti«, ki jo skozi življenje čakajo procesi osteoporoze in osteopenije. Bolj kot je »glavnica« močnejša, večji je »ostanek« kosti. Progresivna izguba kostne mase se začenja v obdobju po 30. letu življenja, zato je kvaliteta kostne mase v tem obdobju odločilnega pomena za maso kosti v starosti.

Intenzivna postmenopavzalna osteoporoza se pojavlja pri ženskah 15–20 let po menopavzi.

Ravno zaradi tega postaja TEENLIFTING® eden izmed ključnih postopkov preventive in rehabilitacije osteoporoze kosti čeljusti in obraza.

Pace maker, epilepsija, nosečnost, operacije (zadnjih šest mesecev).